Glavni junak hrvaske humoristicne serije je Blaz Zivkovic – Zivac, samski moski na pragu petdesetih, ki opravlja delo vodje pristaniske kapitanije v Splitu. Zena ga je zapustila ze pred leti, zato je sam vzgojil dve hcerki, Majo in Dario. Zdaj sta odrasli in odsli od doma, zato Blaz upa, da je koncno prisel cas, ko se bo posvetil sebi, uzival in spoznal zensko, s katero bo prezivel prihodnja leta. Vendar se njegovo zivljenje zaplete, ko se domov vrneta obe hcerki, na vratih pa se pojavi se deklica Ivona, ki trdi, da je njegova hci. Njegov mir dodatno kalijo prodajalka Ankica, ki ji je Blaz vsec, klepetav sosed Spiro, energicna babica Bjanka, konservativen dedek Vjeran, torcidovec Elvis, bivsa zena Vesna in drugi. 11. del Maja je v Ankicini trgovini prica kraji. Ivona ji pove, da je mladoletni tat tezavni, a iznajdljivi Roko, sin znane vplivnice Lady Da. Medtem Blaz s potapljaci organizira ciscenje morja, v prostorih luske kapitanije pa se kmalu znajde velik kup smeti. Cistilna akcija pritegne zanimanje medijev in Lady Da, Bjanka pa v kupu odpadkov najde navdih za nenavaden umetniski projekt. Spiro medtem preizkusa zahtevno VR-igrico, ki se izkaze za nevarnejso, kot je pricakoval.
Numero episodio
11
Cast
Marko Makovicic, Slavko Sobin, Marija Skaricic, Luna Pilic, Mia Bujan, Sara Parisi, Stipe Radoja
Reka Lauter od leta 1815 deli vas Scheibenhard(t) na nemski in francoski del. Christian Müller, poveljnik prostovoljne gasilske brigade v nemskem Scheibenhardtu, in Fabienne Buhl, podzupanja francoskega cheibenharda, vzdrzujeta dobre odnose med obema stranema. Prebivalci na obeh straneh meje si prizadevajo za ohranjanje povezanosti in sodelovanja, tako imajo mestni svetniki obeh obcin skupne sestanke, vrtcevski otroci pa se izmenicno obiskujejo in skupaj pripravljajo alzasko pico, jed, znacilno za obe dezeli, ki ji v alzaski kuhinji pravijo tarte flambée, v pfalski pa Flammkuchen. Vsako leto v juniju je v Scheibenhard(t)u Praznik mostu, takrat obe skupnosti skupaj praznujeta nemsko-francosko prijateljstvo.
Severna Afrika. Nekoc zibelka imperijev in sticisce svetov. Danes? Nevarna odskocna deska v neznano. Tisoci tvegajo vse. Najprej v peklu Sahare. Nato na valovih Sredozemlja. Bezijo pred vojnami in podnebno katastrofo. Bezijo pred revscino. Cilj je jasen: Evropa. V Casablanci v Maroku smo se pogovarjali z mladim fantom iz Darfurja, ki mu je kljub vsem preprekam, tudi ujetnistvu, uspelo preckati nevarno puscavo in se prebiti do Maroka. A zeli si naprej v lepsi svet, ze desetkrat se je poskusil prebiti v Ceuto, spansko enklavo. Tudi tam smo bili, prica zrezirani migrantski krizi, a ljudi, ki si zelijo s trebuhom za kruhom, ne manjka. Azijci oziroma se bolj Azijke so najhitreje rastoca skupina migrantov. Svojo zgodbo nam je zaupala zenska, ki se je znasla v krempljih kriminalnih zdruzb, v Dubaju pristala kot spolna suznja in bila zrtev trgovine z ljudmi. Obiskali smo Maroko, Tunizijo in Egipt, drzave, ki prejemajo zajetno financno podporo Evropske unije za pomoc pri varovanju juzne meje Unije. To so novi vratarji Evrope. Je to kriza sodobnih meja ali le vecni cloveski nagon po prezivetju?
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveze vecerne novice ter analize najpomembnejsih dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprasajo voditelji oddaje ali pa se soocijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si nasi gledalci lahko ustvarijo cim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa se kratek pregled dnevnih svetovnih in domacih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslisali cez dan.
Zadnji pregled sportnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejsimi novicami, zlasti popoldanskimi in svezimi vecernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Maria Antoaneta in Ludvik sta na vrhuncu moci, a vecja kot je njuna moc, hujsi so sovrazniki. Ti namrec le cakajo, da ju unicijo. Mladi kraljevi par se spopada s hudo financno krizo. Ko se Marija Antoaneta zaplete v skandal in je po krivici obtozena kraje ogrlice, se stvari se poslabsajo. Ta afera, prejsnji skandali in govorice ogrozajo trdnost monarhije. Vse ocitneje pa je, da se priblizuje upor. 8. del V neki pariski tovarni izbruhnejo nemiri, potem ko vojvoda Orleanski zacne govorice, da bodo zaradi kraljicinega razsipnega zivljenja delavcem znizali placo. Marija Antoaneta hoce, da Orleanskega aretirajo, vendar ji financni minister Necker to odsvetuje, saj je vojvoda med Parizani zelo priljubljen. Ludvik, ki je se vedno zivcno razrvan, se pripravlja na govor pred generalnimi stanovi, ki bodo odlocali o usodi njegovih reform. MARIE ANTOINETTE (II.) / 2024 / koprodukcija
Numero episodio
8
Cast
Jack Archer, Jasmine Blackborow, Jessica Clark, Louis Cunningham, Roxane Duran, Oscar Lesage, Vincent Londez
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveze vecerne novice ter analize najpomembnejsih dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprasajo voditelji oddaje ali pa se soocijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si nasi gledalci lahko ustvarijo cim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa se kratek pregled dnevnih svetovnih in domacih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslisali cez dan.
Zadnji pregled sportnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejsimi novicami, zlasti popoldanskimi in svezimi vecernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Poletna jutra imajo poseben car, najlepsa pa so v druzbi oddaje Dobro jutro! Tudi v zadnjih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo stevilne svetovalne, izobrazevalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega zivljenja ljudi in vam ponudili stevilne koristne nasvete o najrazlicnejsih tematikah iz vsakdanjega zivljenja. Z vami smo v zivo vsak delovnik med 7. in 9. uro.
Podnebne spremembe in izcrpanost naravnih virov nas silijo v iskanje novih nacinov pridelave hrane, bolj prijaznih do okolja in po moznosti seveda bolj zdravih. Odgovor na vprasanje kaj bomo jedli jutri je se toliko bolj pomemben v luci negotovih politicnih razmer v svetu. Slovenija je premalo prehransko samozadostna, veliko kmetij propada, zdi se, kot da nihce vec noce delati od zore do mraka in da se s pridelovanjem hrane ne da preziveti. Pa je res tako? Na hribovskih kmetijah Poljanske doline mladi prevzemniki dokazujejo, da se da preziveti in zasluziti, pa naj bo s predelavo mleka, pridelovanjem ekoloske zelenjave, vzgojo malin, peko domacih piskotov ali s kuhanjem starega domacega zdravila.
Stiri ekipe, ena voditeljica in en cilj – pri Ani Marii Mitic je znova napeto. Kdo bo najhitrejsi pri resevanju gesel in bogatejsi za lepo denarno nagrado?
POLETNE ZELI NA TRAVNIKU V neokrnjeni kozjanski naravi z nabiralko divjih zeli spoznavamo rastline, ki cvetijo konec avgusta. Karmen Gajsek pokaze, kako jih prepoznati in katere lahko varno uporabimo v prehrani. Med njimi so predhodnik pastinaka, korencka in se kaj. NA VRTU ANICE BRACKO Vrt gledalke Anice v Kidricevem obsega skoraj ves nepozidan del parcele. Ker si prakticno vso zelenjavo vzgoji sama, se toliko bolj razmislja o zasciti posevkov pred toco, neurji, letos pa tudi vrocino. Kako se cim bolj prilagoditi na suso, pa ob primerih razlozi Misa Pusenjak. FRANCOSKI DIVJI SLADOLED Karmen Gajsek bo nekatere nabrane travniske cvetlice spremenila v mamljiv sladoled. Gre za francosko razlicico, pri kateri uporabljajo rumenjake. V to malo osladkano osnovo bo vmesala tudi stepeno smetano in manj znane divje zeli. ZELISCNI NAPITEK Po ledeni dobroti je ostalo se nekaj divjih rastlin. Z veliko znanja in scepcem domisljije nabiralka pripravi se koktajl. Pri preostanku sestavin se prepustimo okusu, osnova pa so zelisca. Strta v terilniku oddajo vec etericnih olj. Na zdravje!
Anna in Tom, graficna oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del druzbe, ki jima je podobna. Okusajo zivljenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki isce popolnosti zivljenja, ki si zeli vec, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, cesa si sploh zeli. Zivi v svetu prividov, utopij in lazne srece. 'Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resnicnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo tezavo kuriranega zivljenjskega sloga. [.]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje nasa zivljenja.' Rachel Connolly, The Telegraph
Televizija Slovenija bo v letu lokalnih volitev v oddajah Obrazi nasih krajev predstavila uspesne in neuspesne razvojne zgodbe. V obdobju od 16. junija do 18. avgusta bomo ob torkih ob 20.50 na prvem sporedu objavljali polurne reportaze iz slovenskih pokrajin in srednje velikih krajev. Med Pohorjem in Dravskim poljem lezi obcina Race – Fram, ki se spreminja hitreje kot vecina drugih obcin. Kjer so bili pred leti travniki, so danes naselja. V treh desetletjih se je stevilo prebivalcev skoraj podvojilo. Kaj privablja ljudi v kraj, ki je le 15 minut oddaljen od Maribora? Reportazno oddajo je pripravila Jasmina Gregorec Kozole.
Zadnji pregled sportnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejsimi novicami, zlasti popoldanskimi in svezimi vecernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Severna Afrika. Nekoc zibelka imperijev in sticisce svetov. Danes? Nevarna odskocna deska v neznano. Tisoci tvegajo vse. Najprej v peklu Sahare. Nato na valovih Sredozemlja. Bezijo pred vojnami in podnebno katastrofo. Bezijo pred revscino. Cilj je jasen: Evropa. V Casablanci v Maroku smo se pogovarjali z mladim fantom iz Darfurja, ki mu je kljub vsem preprekam, tudi ujetnistvu, uspelo preckati nevarno puscavo in se prebiti do Maroka. A zeli si naprej v lepsi svet, ze desetkrat se je poskusil prebiti v Ceuto, spansko enklavo. Tudi tam smo bili, prica zrezirani migrantski krizi, a ljudi, ki si zelijo s trebuhom za kruhom, ne manjka. Azijci oziroma se bolj Azijke so najhitreje rastoca skupina migrantov. Svojo zgodbo nam je zaupala zenska, ki se je znasla v krempljih kriminalnih zdruzb, v Dubaju pristala kot spolna suznja in bila zrtev trgovine z ljudmi. Obiskali smo Maroko, Tunizijo in Egipt, drzave, ki prejemajo zajetno financno podporo Evropske unije za pomoc pri varovanju juzne meje Unije. To so novi vratarji Evrope. Je to kriza sodobnih meja ali le vecni cloveski nagon po prezivetju?
Fotograf Matjaz Tancic pravi, da je vodilo njegovega ustvarjanja ljubezen do ljudi in njihovih zgodb, zato se je vedno znova vracal k resnicnemu zivljenju, cetudi se je uveljavil v svetu modne fotografije. Pred vec kot trinajstimi leti ga je odmevni 3D-projekt pripeljal na Kitajsko, od tam pa so ga fotografske poti vodile vse do Severne Koreje in nenavadnih, od sveta odmaknjenih krajev. Med drugim smo se z njim pogovarjali o prihodnosti clovestva ter vprasanju zivljenja in bivanja v vesolju, ki ju v ospredje postavlja v zadnjem projektu. Ceprav velja za enega kljucnih predstavnikov geometrizma in neokonstruktivizma v slovenski umetnosti, je delo leta 2021 preminulega akademskega slikarja Draga Hrvackega se vedno slabo raziskano. Velika razstava v Mednarodnem graficnem likovnem centru prvic celovito predstavlja njegov opus – vec kot dvesto del, od njegovih zgodnjih grafik do doslej neznanih skic in risb. Kdo je bil umetnik, ki je v natancnih geometrijskih podobah zdruzeval red, domisljijo in ljubezen do narave? Umetnica Tanja Lazetic ze skoraj tri desetletja raziskuje spomin, identiteto, minevanje ter meje med vidnim in nevidnim, med resnico in lazjo. Ogledali smo si pregledno razstavo v ljubljanski Mestni galeriji z naslovom Laz, ki skozi fotografijo, video, instalacije, performans ali keramiko predstavlja razlicna poglavja njenega ustvarjanja. Glasbenik Baxter Dury skozi ostre besedne igre, humor in provokacije pripoveduje o osamljenosti, odtujenosti in zivljenju v sodobnem mestu. Je sin kultnega novovalovskega glasbenika Iana Duryja, vendar je ocetovo dediscino preoblikoval v povsem samosvoj glasbeni izraz. Z aktualnim albumom Allbarone je na poletni turneji, z njim pa smo se ekskluzivno pogovarjali na festivalu Pohoda v slovaskem Trencinu.
Iz vasice Hojce pri Svetem Gregorju prihaja zgodba o Jozetu Levinu, gluhem ljudskem umetniku, ki mu je nadarjenost nekoc celo resila zivljenje. S svojimi slikami in drugimi umetninami je pustil sled v stevilnih domovih. Bil je samouk, ki je ustvarjal, kar je bilo ljudem blizu in domace. Njegove slike niso bile le umetnost, temvec nacin, kako je govoril s svetom. Vec o njegovih delih in zivljenju izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tisini.
A Nagyító alatt címu adásban a Magyarországon élo szlovének helyzetét világítjuk meg. V oddaji Pod drobnogledom bomo prikazali polozaj Slovencev, ki zivijo na Madzarskem.
Je ptica? Je medved? Je Zivalski cira cara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa crno bela dlaka? In kaj menite o malcku, ki se plazi naokrog zelo pocasi? Skatlica vam pomaga z namigi.
Na nasem prenaseljenem planetu se vedno obstaja nekaj odrocnih obmocij, kjer ima glavno besedo narava – to so zadnje velike divjine. V tej seriji Simon Reeve razisce osupljiv Koralni trikotnik v Tihem oceanu, prostrani kongovski dezevni gozd v Afriki, sirne sipine puscave Kalahari in velicastne ledene predele Patagonije. Na poti se poveze z domacini in odkriva, kako ravnati, da bi najvecje cudeze nasega planeta ohranili za prihodnje rodove. 3. del: Koralni trikotnik Simon Reeve potuje po Koralnem trikotniku, odrocni divjini tropskih morij in z dzunglo porascenih tihomorskih otokov. To je eno od najlepsih in biotsko najraznovrstnejsih morskih obmocij, ki ga opisujejo kot 'morsko Amazonijo'. Pot ga vodi tudi v odmaknjen zaliv Cenderawasih, kjer plava s skrivnostnim morskim velikanom – kitovcem. WILDERNESS WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2023 /
V oddaji bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali resitve za razvoj slovenskih obcin.
Zadnji pregled sportnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejsimi novicami, zlasti popoldanskimi in svezimi vecernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
