Folklorna skupina Zeleznicarskega kulturno umetniskega drustva Tine Rozanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspesnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo zivljenja poklanjajo vsem dozdajsnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajsih folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniskim vodstvom Nine Mazgon Müller, Nejca Panjana in Gasperja Tomana. Kaksen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni zivljenje v skupnosti, sta osnovni vprasanji, na katerih sloni koncert, zavit v tancico slovanske mitologije.
V prvem primeru so bili prijateljski odnosi med narocniki in arhitektom zagotovo prednost. Zaradi medsebojnega zaupanja in dobrega poznavanja je nastala hisa, ki je zares posebna ter polna zanimivih in premisljeno zasnovanih resitev. V Borécih v Prlekiji se na 1.000 kvadratnih metrih razprostira domiselno zasnovan vrt. Lastnika sta v zadnjem obdobju dala postaviti sodoben zimski vrt z razgledom v naravo ter zasnovala letno kuhinjo, ki jo uporabljata od pomladi do pozne jeseni. Pri nacrtovanju sta vzela v postev tudi udobje v poznejsih letih. Zadnja v vrsti protokolarnih objektov, ki jo predstavimo, je prav posebna vila. Postavili so jo na morsko obrezje, od koder se odpira pogled na silhueto Pirana. To je bila prava lokacija vile za bogato piransko druzino Tartini, ki si jo je izbrala v 18. stoletju za prezivljanje poletnih dni v bliznjem Strunjanu in iz katere izvira sloviti glasbenik Giuseppe Tartini. Sedanja podoba vile izvira iz 50. let prejsnjega stoletja, obdaja pa jo idilicen park z znacilnim sredozemskim rastlinjem. Spoznali bomo zgodovino in nastanek ter obcudovali pomirjujoce zelenje, v katerem se skriva vila Tartini v Strunjanu.
Bralcem ponujajo toplino, upanje, humor in predvsem: srecen konec. Na seznamih poletnega branja pa so navadno med bolj priljubljenimi in izposojanimi knjigami. Kaj bralci iscejo v teh zgodbah in kaj naj dober ljubezenski roman vsebuje? O ljubezenskih romanih in tudi o tem, kako lahko ljubezenska zgodba zazivi na filmskem platnu, bodo spregovorile Petra Julia Ujawe, pisateljica in avtorica dveh ljubezenskih romanov: Najboljse sele pride in Srce na dlani, Sanja Podrzaj, filozofinja, literarna komparativistka in literarna kriticarka in Barbara Zemljic, reziserka, scenaristka in predavateljica na ljubljanski Akademiji za radio, gledalisce, film in televizijo.
Narodni muzej Slovenije je najstarejsa neprekinjeno delujoca muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine. Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno koncno podobo. Ob ustanovitvi takratnega Dezelnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repezic, zupan Hradecki ter skofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V cast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri nacrtih in notranji opremi so sodelovali domaci umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopniscu sta Janez in Jurij Subic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediscino tisocletij. Prvotni muzej se je pozneje razdelil na vec institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima se danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil se danasnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja. Film izpostavlja najpomembnejse muzealije, kot so neandertalska piscal, koliscarske najdbe, nakit stiske kneginje, situla iz Vac, mumija, kip Emonca, rimski meci iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Presernova zapuscina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, cemu so sluzili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umesceni v casu drugace, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta nacin je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov. Scenarist in reziser filma je Amir Muratovic, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montazer Zlatjan Cuckov, avtor in izvajalec glasbe Bostjan Gombac.
V obdobju od 16. junija do 11. avgusta bomo ob torkih ob 21. uri na prvem sporedu objavili 25-minutne reportaze iz slovenskih pokrajin in srednje velikih krajev – o njihovem politicnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem zivljenju. O tezko dostopnih vaseh z vec hisami kot prebivalci, brez sol, trgovin, poste, bankomata in zdravnika. O spreminjanju tradicionalnega idilicnega podezelja v spalnice vecjih mest. Kaksno je zivljenje, kaj pogresajo in kaksne resitve pricakujejo?
Poletni filmi: francoska druzina na grskih pocitnicah Thierry prezivlja dneve ob urejanju druzinskih fotografij, preprican, da so njegovi najboljsi casi mimo. Ko mu navelicana zena Claire sporoci, da ga zapusca, je Thierry obupan. Predlaga ji, da pred locitvijo skupaj z odraslima otrokoma podozivita Grcijo '98 – druzinske pocitnice, ki so se zapisale v zgodovino kot najboljse. Uradno naj bi obujali spomine, neuradno pa Thierry upa, da bo ponovno omrezil zeno. Potovanja po grskih cestah pa se hitro navelicajo vsi. V zelji, da bi znova zanetil ljubezen v zakonu, Thierry tvega, da bo druzino razdrl...
Cast
Jacques Gamblin, Pascale Arbillot, Pablo Pauly, Agnès Hurstel, Ludovik, Giorgos Papageorgiou, Evi Houvabli
Simfonicni orkester in Big Band RTV Slovenija z Mestnim gledaliscem Brno
Pays de production
SLO
Année de production
2026
Description
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonicni orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledalisce Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vanková in Viktória Matusovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukás Vlcek. Taktirka je bila v rokah ceskega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Macke, Nesrecniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambroz Kvartic.
Evropsko prvenstvo v odbojki za zenske je leta 1949 ustanovila CEV, Evropska odbojkarska zveza. Prvo tekmovanje je potekalo na Cehoslovaskem. Evropsko prvenstvo poteka vsaki dve leti.
Nekdanja gorska vasica v svicarskih Alpah velja za zibelko zimskega turizma in stevilnih sportnih disciplin, ki so si jih izmislili prvi obiskovalci Sankt Moritza. Med prvimi so tu zaceli prezimovati premozni Anglezi. Pozneje so v petzvezdicne hotele zahajali filmski zvezdniki, med njimi Alfred Hitchcock in Audrey Hepburn. Med drugo svetovno vojno se je v Sankt Moritz zatekla Coco Chanel, v 60. letih prejsnjega stoletja pa perzijski sah Reza Pahlavi z druzino. Kraj, ki ima pozimi stirikrat toliko prebivalcev kot poleti, je se zdaj eno najbolj priljubljenih in najdrazjih zimskih sportnih sredisc.
Resnicna zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Cehoslovaske tik pred drugo svetovno vojno resil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadrzali in razposlali v taborisca. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da druzine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemcije in Avstrije, zivijo v obupnih pogojih prakticno brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacisticna invazija. Takoj se je zavedal, da gre za dirko s casom. Koliko otrok bo lahko resil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje – leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtozuje se, da ni naredil vec. Sele ko ga v BBC-jevi oddaji v zivo 'To je zivljenje!' presenetijo in mu predstavijo nekatere od prezivelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, zacne koncno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo.
Cast
Anthony Hopkins, Helena Bonham Carter, Jonathan Pryce, Romola Garai, Johnny Flynn, Lena Olin, Alex Sharp
Drama. Izraelski otroski trener plavanja Eli, ki trenutno zivi v ZDA, se po 10 letih vrne v domovino na pogreb svojega oceta, upokojenega policista. Urediti mora zapuscinske zadeve, vkljucno z druzinsko hiso. Kasneje se sreca z najboljsim otroskim prijateljem in kompanjonom v plavanju Yotamom in njegovo etiopsko zarocenko in cvetlicarko Iris . Eli in Yotam se nekega dne odpravita na izlet v naravo, na staro mesto ob tolmunu, kjer sta se kopala kot otroka. Toda nenadoma se zgodi nesreca, Yotam nerodno omahne, pade v znak in izgubi zavest. Udarec je hud, Yotam zapade v komo in zdravniki se borijo na njegovo zdravje. Vsi so v soku, Iris zavrne Elijevo tolazbo, a se kasneje zblizata, ko Eli potrebuje hortikulturne nasvete za ocetov vrt za hiso. Nato tudi Yotam pocasi pride k sebi .
Cast
Oshrat Ingadashet, Michael Moshonov, Ofri Biterman, Moni Moshonov, Irit Sheleg, Evelyn Kaplun, Ruba Blal
Hrabri zajcki uzivajo v popoldanskem soncu. Bob in Bu se odpravita k skalam, kjer spoznata zebro Zojo. Zoja ravno bere knjigo o zmaju, ki zivi v carobni votlini. Potem se vsi trije igrajo zmaje.
Cast
Dennis Fagerhaug, Erica Barsnes-Simonsen, Ane Barmen, Andreas Cappelen, Elizabeth Bower, Wilbur Conabeare, Darcey Ewart
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Tema tokratne razprave je populizem. Navsezadnje zivimo – vsaj tako se zdi – v casu populizma. Toda ali je bilo v novejsi zgodovini sploh kdaj kaksno obdobje brez njega? In kaj populizem sploh je? Je zdajsnji, ki ga najbrz najbolj pooseblja ameriski predsednik Donald Trump, drugacen od prejsnjih? Ce je, kaj je v njem novega? Kaksne so lahko posledice za demokracijo, se posebej v Evropi in Sloveniji? Kaksno je razmerje med populizmom in javnim komuniciranjem oziroma mediji ter kaksen je odnos med populizmom in mednarodnim pravom? O tem bomo razpravljali z gosti, ki ze dolgo raziskujejo populizem in pisejo o njem: s profesorico komunikologije na Fakulteti za druzbene vede Univerze v Ljubljani dr. Mojco Pajnik, z mednarodnim pravnikom dr. Matjazem Nahtigalom s Fakultete za management Univerze na Primorskem in z novinarjem ter urednikom Sobotne priloge Dela dr. Alijem Zerdinom.
Poletna jutra imajo poseben car, najlepsa pa so v druzbi oddaje Dobro jutro! Tudi v poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo stevilne svetovalne, izobrazevalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega zivljenja ljudi in vam ponudili stevilne koristne nasvete o najrazlicnejsih tematikah iz vsakdanjega zivljenja. Z vami smo v zivo vsak delovnik med 7. in 9. uro.
POLETNE ZELI NA TRAVNIKU V neokrnjeni kozjanski naravi z nabiralko divjih zeli spoznavamo rastline, ki cvetijo konec avgusta. Karmen Gajsek pokaze, kako jih prepoznati in katere lahko varno uporabimo v prehrani. Med njimi so predhodnik pastinaka, korencka in se kaj. NA VRTU ANICE BRACKO Vrt gledalke Anice v Kidricevem obsega skoraj ves nepozidan del parcele. Ker si prakticno vso zelenjavo vzgoji sama, se toliko bolj razmislja o zasciti posevkov pred toco, neurji, letos pa tudi vrocino. Kako se cim bolj prilagoditi na suso, pa ob primerih razlozi Misa Pusenjak. FRANCOSKI DIVJI SLADOLED Karmen Gajsek bo nekatere nabrane travniske cvetlice spremenila v mamljiv sladoled. Gre za francosko razlicico, pri kateri uporabljajo rumenjake. V to malo osladkano osnovo bo vmesala tudi stepeno smetano in manj znane divje zeli. ZELISCNI NAPITEK Po ledeni dobroti je ostalo se nekaj divjih rastlin. Z veliko znanja in scepcem domisljije nabiralka pripravi se koktajl. Pri preostanku sestavin se prepustimo okusu, osnova pa so zelisca. Strta v terilniku oddajo vec etericnih olj. Na zdravje!
Bernarda in Joze gostita vrhunskega jadralca, ki bo morda kmalu ze v tretje prejadral Atlantik, Urosa Krasevca. Nina Cijan in Jure Jamnik sta voditelja nove televizijske oddaje Obrni kovanec, ki nas bo opismenjevala o financah. Na glasbenem odru je karseda zivahno v druzbi Urosa in Tjase, obiskal nas je Gregor Ravnik v druzbi kitarista Marka Hrvatina, Hamo in Peter Dekleva iz Hamo & Tribute To Love pa poskrbita za svetovno premiero pesmi Muzika za ples. Katja Stojnic se je z Roznato dolino in ekipo preselila k Janu Pirnatu, ki zivi neobicajno zivljenje – v kombiju. V Vroci stol sede Miss Slovenije 2026, Elin Kos.
Smo ze v finalu, kjer za zabavni del poskrbi Leopold I., za napetost v kvizu dve ljubljanski soli, v Hitrih lonckih pa dve stajerski. V rumeni barvi lovoriko Malih sivih celic sezone lovijo Tim, Leo in Blaz iz OS Sentvid, v vijolicni pa Matija, Jurij in Uros iz OS dr. Vita Kraigherja Ljubljana. Kdo je boljsi v fiziki, geografiji, biologiji in logiki ter kdo je zmagovalec sezone v Hitrih lonckih, OS Vojnik (Nik, Julij, Gasper) ali OS Kajetana Kovica Poljcane (Jan, Filip, Jernej), pa v 23. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in vescine sedmosolcev, osmosolcev in devetosolcev. Stiriindvajset tekmovalnih sol iz osmih razlicnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediscine, sporta, druzbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, cloveskega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri loncki pa svoje spretnosti preizkusijo se druge trojke osnovnosolcev od petega razreda naprej.
Rdeca nit oddaje bodo KULTURNE KORENINE. V Klubu Slavica bomo pozornost namenili vplivu korenin in tradicije na ustvarjalno izrazanje mladih. Ob 25-letnici zasedbe KATALENA in izidu njihovega 10. albuma Meja bosta mladim prisluhnila clana zasedbe BOSTJAN NARAT in VESNA ZORNIK, na Slavicinem odru pa bomo spoznali mladi fagotistki – VERONIKO STOJANOSKO, makedonskih korenin in SOFIIO CHORNEI, ki prihaja iz Ukrajine, z nami bodo tudi kantavtorica LENA JERONCIC iz Vipave ter MLADINSKA TAMBURASKA SKUPINA KUD OTON ZUPANCIC iz Vinice. Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin
Jaka je star komaj devet let, a se ze bori z redko boleznijo, ki se imenuje Duchennova misicna distrofija. Njegovo zivljenje je odvisno od donacij dobrih ljudi, saj drzava do zdaj ni mogla omogociti potrebnega zdravljenja. Prav zato je bil sprejet tudi novi zakon o redkih boleznih, ki prinasa pomembne spremembe in upanje za stevilne druzine. Vec o novem zakonu o sofinanciranju sklada o redkih boleznih in o Jakovi bitki s casom izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tisini.
V tokratni oddaji vam predstavljamo dogajanje na 26. Porabskem dnevu. Tradicionalno srecanje Slovencev na Madzarskem se je letos odvilo na Gornjem Seniku. Prireditev v najvecji porabski vasi se je zacela z rocno zetvijo '2000 zlatih zrn za novo tisocletje', ki so jih posejali lani oktobra. V uradnem delu dogodka so podelili priznanja 'Za Porabje' in mladinske stipendije Zveze Slovencev na Madzarskem, program pa so popestrili tudi nastopi domacih in tujih kulturnih skupin. Srecanje se je koncalo s koncertom in veselico priljubljene slovenske pevke Tanje Zagar, ki je na plesisce privabila vse generacije.
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Sestdelna bosanska serija 'Vem, kako dihas' je bila premierno predvajana leta 2023 na 80. beneskem filmskem festivalu, leta 2024 je prejela sedem nagrad na Sarajevskem filmskem festivalu. Je prva bosanska serija, ki jo predvaja platforma HBO Max. Scenaristka serije Jasmila Zbanic je bila leta 2021 za film 'Quo Vadis, Aida?' nominirana za tujejezicnega oskarja. Dogajanje je postavljeno v Sarajevo. V srediscu zgodbe so sodna preiskava primera domnevne zlorabe in druzinski odnosi. Serija prikaze razlike, ki jih povzrocajo razredne delitve, predvsem pa zastavlja vprasanja o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. Tozilka Nevena Murtezic, ki je v procesu locitve, ima nalogo, da preisce primer samomora petnajstletnega Emira. Na prvi pogled je primer jasen, a oce umrlega fanta v preiskavo vnese nove elemente. Pojavijo se obtozbe, da so se v soli dogajale zlorabe, vkljucno s posilstvi, ki naj bi jih izvajali vrstniki. Emirjevi starsi s potekom preiskave niso zadovoljni, zato se odlocijo za radikalen korak in objavijo imena tistih, ki naj bi zlorabljali njihovega sina. Med njimi je tudi tozilkin sedemnajstletni sin Dino. Nevena je nad razkritjem sokirana, njeno zivljenje se obrne na glavo. Razdvojena je med mocnimi custvi, dvomom, ali je to res, na eni strani in profesionalno odgovornostjo na drugi. 5. del Truplo razvpitega kriminalca Ziperja najdejo na gradbiscu in primer dodelijo Neveni. Dino se odloci vrniti k mami, saj solo, medtem ko je zivel pri Harisu, obesil na klin. Nevena je v stiku tudi s Saso, in ko se vrne iz Amerike, med njima vzcveti ljubezen. Obvescevalno-varnostna agencija, ki je vec mesecev spremljala Ziperja zaradi vpletenosti v zloglasni crnogorski klan, najde njegov avto, v katerem odkrijejo Adijeve odtise in zenske lase. Nevena se odloci zaslisati Nejro, Ziperjevo ljubico, ki sprva zanika vpletenost v njegov umor.
Numéro de l'épisode
5
Cast
Jasna Duricic, Lazar Dragojevic, Ermin Bravo, Mirvad Kuric, Kemal Rizvanovic, Jelena Kordic Kuret, Rijad Gvozden
V petdesetletni karieri je igral v vec kot sestdesetih filmih, med njimi v filmih Nekateri so za vroce, Apartma, Kitajski sindrom, Zares cuden par, Resite tigra in Stare sablje. Osvojil je dva oskarja. Znan je bil po svoji sposobnosti gladkega prehajanja med komicnimi in dramaticnimi vlogami, s svojo prisrcnostjo in pristnostjo pa se je za vselej zapisal v srca gledalcev.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spostljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoc stala stara kmecka hisa. Njena moc je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temvec se z njo smiselno in spostljivo povezuje. Na Bloski planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni casi pa prinasajo priloznost, da se nauzijemo svezega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo nasli sopek hisic, pri katerih je skoraj vsak koticek prezet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenecajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temvec vez z naravo in kulturno dediscino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priloznost, da spoznajo njene care.
