Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobrazevalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo zeljam gledalcev vseh starostnih skupin. V vecurnem zivem in dinamicnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v zivo z razlicnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega zivljenja ljudi, in ponujamo najrazlicnejse vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domace lekarne do predstavljanj osupljivih zivljenjskih usod, vrtickarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s cimer v zivi program vnasamo se vec lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upostevajoc delez televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestiznejsih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljso zabavno TV-oddajo.
Popusti in ugodnosti na vsakem koraku, obrocno odplacevanje, nakupi stvari, ki jih sploh ne potrebujemo. Zivimo v dobi potrosnistva – kaksne pa so skusnjave in pasti zadolzevanja? Kaksne stroske prinasajo nakupi na obroke in kreditne kartice? V tokratni oddaji Obrni kovanec tece beseda tudi o nekoliko bolj sencnih plateh bancnistva in posojanja denarja. Kaj so to banke v senci, kako visoke so oderuske obresti in kje si ni pametno sposojati denarja?
V kuharski seriji 'Okusi Slovenije' bomo v druzbi kuharja Manuela Casarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov nacin. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz razlicnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben nacin. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Stajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevz in belokranjsko pogaco. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in struklji, Gorenjska pa z ajdovo kaso, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zasluzila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih zlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen nacin je najboljsi nacin, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Domovi se razvijajo, zorijo in se starajo, v nekem trenutku pa napoci cas za prenovo. Druzinsko hiso smo pred leti ze pokazali – takrat je bila se novogradnja. Ker je pridno sluzila svojemu namenu, druzinskemu zavetju, so se lastniki odlocili za osvezitev: dodali so bazen, nadgradili ogrevalni sistem in – pozor – interier z drzno vizijo spremenili dobesedno v vesoljske razseznosti. Goricko je kraj tisine, mehkih gricev in posebne svetlobe, popoln za umik in ustvarjanje. Tu stoji hiska, ki jo je oblikovalka Nina poznala ze iz otrostva in jo z obcutkom za stare materiale ter ljubeznijo do starinskih kosov z zgodbo preobrazila v unikaten dom. V interierjih se zadnja leta vse bolj oddaljujemo od minimalizma in sterilnih prostorov. V ospredje prihajajo bogatejsi ambienti z vec barvami, teksturami in plastmi, ki pa kljub izraznosti ostajajo uravnotezeni in funkcionalni. Taksni interierji niso vec stvar pravil, temvec obcutka in osebnih izbir lastnikov. Predstavimo stanovanje, ki ta premik odlicno ponazarja – je sodobno, drzno in hkrati zelo domace.
Max je osamljen mladenic, ki vecino dni svojega zivljenja prezivlja v druzbi svojega prijatelja, andaluzijskega konja Ivana. Ceprav Ivan obstaja le v njegovem racunalniku, mu Max posveca veliko pozornosti, vodi ga na sprehode in ga ljubece hrani, kot da bi bil zares ziv. Nekega dne Max pred domacim pragom zaloti dekle iz soseske Iris, ko namerava zavreci star racunalnik. Max prepozna njegovo vrednost, ponudi ji pomoc in se loti popravila. Ceprav se Iris zdi predvsem ljubka ovira na poti do tehnoloskega zvelicanja, postaja Max ob njeni neposrednosti vse bolj zmeden. Ko se obisk zavlece v noc, skoraj pozabi na starega prijatelja iz virtualnega sveta. A tudi Ivan potrebuje ljubezen in skrb. Prijateljstvo je na preizkusnji, pa tudi zivljenje v razlicnih svetovih.
Plavanje je bilo v Ljubljani vselej izjemno priljubljeno, ze v letih po drugi svetovni vojni, ko se je na tisoce kopalcev gnetlo v Ljubljanici. Znameniti Plavalni klub Ljubljana je domoval na bliznji Koleziji, kjer so bili poleg plavalcev bazirani tudi vaterpolisti in skakalci v vodo. Ko so clani PKL v letih 1964 in 1965 postali prvi drzavni prvaki iz celinskega dela nekdanje Jugoslavije, so z uspehom opogumili tudi plavalce iz Beograda, Zagreba in ostalih republiskih prestolnic, Ljubljana pa je postala plavalni center s sampioni kot so Dani Vrhovsek, Zlata Trtnik, Urban Dermastia in drugi. V zlatih sestdesetih letih so vaterpolisti pod vodstvom trenerja Aca Kostiova nastopali med vaterpolisticno elito, brez konkurence v Jugoslaviji pa so bili PKLjevi skakalci v vodo, ki jih je vodil najtrofejnesi predstavnik generacije Janez Obsteter. Klubske uspehe je zaznamoval vsakoletni rekordni vpis novih plavalcev in nemogoce je presteti koliko Ljubljancanov se je plavanja priucilo ravno v znameniti soli Mihe Potocnika na Koleziji. Za razliko od mnogih drugih sportnih organizacij je imel PKL v lasti tudi objekt – Kopalisce Kolezija je v sedmih desetletjih klubskega obstoja trikrat zamenjalo svojo podobo. Od lesenega kopalisca iz 19. stoletja, preko asfaltne lupine do klavrne podobe ob koncu stoletja, ko je obmocje skorajda propadlo – vse to je spremljalo klubske delavce do zdajsnje prenovljene podobe tega kultnega zbiralisca ljubiteljev vodnih sportov. V obdobju osamosvojitve so imeli v klubu izrazito mocno generacijo, tako so na olimpijskih igrah v Barceloni nastopili trije izmed petih klubskih olimpionikov – najvecje uspehe so dosegali ravno Jure Bucar in brata Majcen, preden se je med udelezence zadnjih iger v Riu uvrstil Anze Tavcar in naznanil novo ero uspehov PKLjevih plavalcev. 70 let obstoja ni malo in vsaka obletnica je svojevrstna prelomnica. Prispevek Plavalnega kluba Ljubljana slovenskemu sportnemu prostoru pa je nemerljiv. Klub je veckrat prezivljal krize, vzpone in padce, ni mu uspelo obdrzati vaterpola in sekcije za skoke v vodo, a skrbijo za mnozicnost preko plavalnih tecajev za otroke in odrasle ter kljub vedno tezjim pogojem za delo in trening se naprej uspesno razvijajo plavanje. Ljubljana ima zahvaljujoc klubu dolgo in bogato tradicijo vodnih sportov, s stevilnimi aktivnimi plavalci, vaterpolisti in skakalci v vodo, ki so imeli ob sebi mnogo ljubiteljev vodnih sportov. In ta tradicija zivi ze desetletja...
Duh veje, kjer hoce, ta misel vodi tudi diplomata, msgr. dr. Ivana Jurkovica. Ze stiri desetletja je z vodilom 'vse iz ljubezni' glas papeza po mnogih drzavah sveta. Ob velikem smarnu se je v cerkvi Marije Vnebovzete v Fari ob srebrnem jubileju skofovskega posvecenja sestal z rojaki. Otroci iz vasi ob Kolpi pa so z oratorijskim programom ves teden gradili prijateljstvo s tistimi, ki pocitnikujejo v hladu reke Kolpe. Posebne vezi so se stkale tudi med sodelujocimi pri Skofjeloskem pasijonu, ki nam iz zakulisja odkrivajo svoje vloge. O sozitju vec kot seststo etnicnih skupin pa ob obisku domovine pricuje sestra Iva, misijonarka v Indoneziji.
Z ravnateljem ljubljanske osnovne sole Livada, Goranom Popovicem, smo se pogovarjali o ucenju jezikov narodov nekdanje Jugoslavije in o zacasni ukinitvi ucenja bosanskega jezika v osnovnih solah. Medtem ko sodobna medicina zdravi predvsem s tabletami, redni profesor na Fakulteti za sport, mednarodno priznani prof. dr. Edvin Dervisevic, pacientom pomaga predvsem z akupunkturo. Obiskali smo Maria Kurtjaka, kemika z doktoratom znanosti, ki se je poleg kemije zaljubil tudi v kitaro. Zanimiv gospod, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi akademskega kitarista, profesorja kitare in skladatelja, je po koncanem studiju kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani prejel Presernovo nagrado in z odliko zakljucil podiplomski studij na sloviti Royal Academy of Music v Londonu.
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Evropsko prvenstvo v odbojki za zenske je leta 1949 ustanovila CEV, Evropska odbojkarska zveza. Prvo tekmovanje je potekalo na Cehoslovaskem. Evropsko prvenstvo poteka vsaki dve leti.
Vabljeni k ogledu kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo v kosarki za moske. Tekme se bodo odvijale na stirih podrocjih; Evropa, Azija z Oceanijo, Amerika in Afrika.
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobrazevalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo zeljam gledalcev vseh starostnih skupin. V vecurnem zivem in dinamicnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v zivo z razlicnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega zivljenja ljudi, in ponujamo najrazlicnejse vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domace lekarne do predstavljanj osupljivih zivljenjskih usod, vrtickarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s cimer v zivi program vnasamo se vec lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upostevajoc delez televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestiznejsih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljso zabavno TV-oddajo.
Oddaja Obrni kovanec se tokrat posveca dohodkom in davkom. Ali se vedno drzijo besede Benjamina Franklina, da ni nic gotovega razen smrti in davkov? Kaksen je davcni primez v Sloveniji? Kje je meja med davcno optimizacijo in izogibanjem davkom? Kako si lahko druzina z otroci lahko optimizira placevanje dohodnine in privarcuje kaksnih 200 evrov letno? Pa tudi: na kaksne nacine vse lahko danes ustvarjamo dohodke? In nenazadnje, koliko z eno objavo zasluzijo domaci vplivnezi?
Domace zivali so bile od nekdaj koristne in prijetne clovekove sopotnice. Hisni ljubljencki pa so postale v ne prav oddaljenih casih in danes je med njimi ze kar neverjetno stevilo zivalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo macke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o znacaju, vedenju in potrebah mack kot hisnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Psenico Kovacic, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mack pri nas, ki odgovarja tudi na vprasanje, ali je macka primeren hisni ljubljencek za starejso osebo in kaksne dobrobiti ji prinasa. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hocevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otrostva kot nepogresljiv del zivljenja. In tudi po njegovi zaslugi se je nas odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domace zivali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
Andrei Lenart (Lenart Cernilogar) je slovenski igralec, ki je zaigral v epskem zgodovinskem akcijskem filmu reziserja Christopherja Nolana Odiseja. Kako je bilo na snemanju, kaksen nacin dela ima z oskarjem nagrajeni reziser Nolan in kaksen igralec je Matt Damon v akciji, je razkril v pogovoru s Katjo Stok v videokastu RTV Cirkus. Med drugim je povedal, da je v novem projektu zaigral glavno vlogo v eni od epizod dokudrame 'Martin Scorsese predstavlja: Svetniki'.
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem zivljenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navduseni rekreativci in vrhunski sportniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
Evropsko prvenstvo v odbojki za zenske je leta 1949 ustanovila CEV, Evropska odbojkarska zveza. Prvo tekmovanje je potekalo na Cehoslovaskem. Evropsko prvenstvo poteka vsaki dve leti.
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevz Lenarcic na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce crnega ogljika, ki je drugi najvecji povzrocitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat pribliza tocki, s katere ni vrnitve. Preletel je ze severni tecaj, najvisjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel sestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrozil svet. S prijateljema Bogdanom Biscakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre. Matevzeva potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Griso Mocnika, ki raziskuje vpliv crnega ogljika na podnebje in nasa zivljenja. Ti drobni crni delci ostanejo v ozracju nekaj tednov, prodrejo v nasa dihala, v kri in celo do mozganov. Zaradi onesnazenosti zraka s crnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Lenarcica pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnazenimi mesti na svetu. V Alpah opazi cedalje pogo-stejse vdore puscavskega peska, ki pospesuje taljenje ledenikov. Z Griso letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljsati podnebne modele. Cez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarca, ki je bil prica razpadu ledenih plosc na Antarktiki. Prek neskoncnega Tihega oceana prileti do Indije. Za Matevza pa je najpomembnejsa postaja na poti kraljevina Butan. V tej himalajski drzavici pri oceni na-predka namesto bruto domacega proizvoda za merilo uporabljajo bruto domaco sreco. Prisli smo do tocke, ko clovestvo ne bo imelo vec vpliva na vse pogostejse katastrofalne naravne ujme. Ce ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo nas svet vzpostavil drugacno ravnotezje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Dokumentarni film Matevza Lenarcica, Amirja Muratovica in Rada Likona je bil predstavljen ze na stevil-nih festivalih in je prejel nagrado IRIS za fotografijo. Avtor glasbe je Janez Dovc.
Cast
Matevz Lenarcic, Domen Grauf, Peter Skvarca, Grisha Mochnik
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
V zadnjem letu druge svetovne vojne je bilo ze zelo ocitno, da so sile osi izgubile zagon. V Evropi je proti Nemciji z vzhoda prodirala Rdeca armada, z zahoda pa amerisko-britanske sile, ki so se izkrcale v Normandiji. Na tihomorskem bojiscu so Americani osvajali japonske otoke, zavezniski voditelji pa so na jaltski konferenci ze razpravljali o povojni ureditvi sveta. Toda vse se ni bilo odloceno. 2. del: Ko so zahodni zavezniki in Rdeca armada aprila 1945 obkolili Berlin, se je Hitler zaprl v svoj bunker in tam naredil samomor, njegovega nekdanjega zaveznika Mussolinija pa so v Italiji ujeli partizani in ga usmrtili. Nacisticna Nemcija je kmalu kapitulirala in vojne v Evropi je bilo konec. Medtem ko so ljudje proslavljali na ulicah, so se voditelji zavezniskih drzav Stalin, Churchill in Truman zbrali na potsdamski konferenci, da bi se dogovorili o prihodnosti povojne Evrope ter o vojni z Japonsko. Ta je namrec vztrajno zavracala brezpogojno vdajo, dokler niso avgusta 1945 Americani na Hirosimo in Nagasaki odvrgli atomski bombi, hkrati pa je Rdeca armada vdrla v okupirano Mandzurijo. Po sestih letih je bilo vojne vseh vojn konec, vendar je zahtevala 60 milijonov zivljenj in za seboj pustila stevilne opustosene kraje.
Evropejci najbolj poznajo znamenite bitke iz druge svetovne vojne, kot so bitka za Stalingrad, bitka pri Kursku in bitka na Neretvi. Socasno je na drugem koncu sveta, v Tihem oceanu, prav tako potekal spopad epskih razseznosti med ZDA in Japonci. Po zacetnih uspehih Japoncev je poleti leta 1942 prislo do pomorske bitke pri atolu Midway sredi oceana, ki jo po pomembnosti primerjajo z bitko pri Trafalgarju ali z bitko pri Salamini. Po njej se je namrec tehtnica v vojni prevesila na stran Americanov. Spektakularni vojni film je reziral Roland Emmerich, znan tudi po filmih Dan neodvisnosti in Godzila. Dogajanje je umesceno v junij leta 1942. Japonci so zeleli zasesti tihomorski atol Midway in ga v nadaljevanju vojne uporabiti kot odskocno desko za zavzetje Havajev. Pred zacetkom bitke so Americani dobili pomembne obvescevalne podatke, zato so lazje in bolj premisljeno razporedili svoje ladje. Vnel se je srdit, vec dni trajajoc boj, v katerem so imeli kljucno vlogo letala in letalonosilke.
Cast
Ed Skrein, Patrick Wilson, Luke Evans, Woody Harrelson, Mandy Moore, Aaron Eckhart, Nick Jonas
