Zan Sercic, eden najbolj iskanih domacih glasbenih avtorjev, se je po dobrem desetletju ustvarjanja dokoncno umestil med najbolj vroce domace glasbene izvajalce. Z velikim koncertom v ljubljanskem Media Centru je novembra 2023 proslavil izid svojega tretjega avtorskega albuma Ljubezenske igre, na katerem sta tudi hita Pusti mi spomin in Pijan od ljubezni, dve izmed najveckrat predvajanih skladb na slovenskih radiih v letu 2023. Koncert Zana in njegovih Sakalov je izjemno sprejelo tudi njegovo obcinstvo, ki je v en glas zapelo tudi druge njegove uspesnice, kot so Zadnja noc, Snezinki, Naj me vzame, Zivim za trenutek, Cudezi, Tebe ne dam, Rada, Letim ... Koncert je rezirala Urska Znidarsic.
Slovenija je – vse od oljcnikov ob sredozemski obali do zasnezenih vrhov v Julijskih Alpah – kot svet v malem. Ponasa se z osupljivimi naravnimi znamenitostmi, slikovito pokrajino in raznovrstnim zivalstvom in rastlinstvom. Drzavo poleg izjemne naravne dediscine odlikuje tudi usmerjenost v trajnostni nacin zivljenja. Dokumentarna oddaja gledalca povabi na zapeljiv sprehod po Sloveniji.
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejsa druzba, toda se vedno so stevilni delavci med nami prepricani, da bi se bogastvo in dobicek, ki izhajata iz tehnoloskega napredka in gospodarske rasti, morala v druzbi pravicneje deliti in s tem izboljsati polozaj delavca, njegovo delo pa olajsati. Razvoj naj bi zagotavljal boljse zivljenje. Pa to res drzi za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki nasega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj blescece, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrcela, da pa tudi veliki konkurencni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za krsenje pravic delavcev in nepostene odnose do njih, je preprican predsednik uprave Domela iz Zeleznikov. Mesane obcutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh se praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stecaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v nasi druzbi nista dovolj cenjena, delavceve ze v preteklosti priborjene pravice vse preveckrat krsene in da delo, ki kljub temu, da cloveku jemlje vse vecji del dneva, marsikomu v nasi druzbi se vedno ne zagotavlja dostojnega zivljenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse preveckrat obljuba se vecje negotovosti.
Vabimo vas k ogledu letnega tekmovanja v hokeju, ki poteka v organizaciji Mednarodne hokejske zveze. Divizija 1 je razdeljena na skupini A in B, v vsaki skupini pa se bo pomerilo po pet mostev.
Loto je najbolj priljubljena igra na sreco v Sloveniji, saj jo igra vec kot 860 tisoc polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi zrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh zrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Bruno in Dusa, oba z demenco, zivita v domu starejsih obcanov. Obcasno se srecujeta, skupaj prezivljata cas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In ceprav je tako, se zelita vedno znova srecati.
Cast
Sandi Pavlin, Silva Cusin, Boris Cavazza, Barbara Vidovic, Barbara Cerar, Mojca Funkl, Lara Komar
Regia
Miroslav Mandic
Sceneggiatura
Miroslav Mandic
Scheda
Sanremo je bil slovenski kandidat za nominacijo za oskarja v kategoriji najboljsi mednarodni celovecerec.
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Vsak cetrtek se z vami prebujajo mariborski jutranjiki. V danasnjem izboru se bomo spomnili kako in zakaj se uporabljajo probiotiki, kako je preziveti cas na tujem s programom Erasmus +, obiskali smo mednarodno vesoljsko postajo, se zblizali s poklicem jamarja , v zivo pa so nam zapeli LPS. Vabljeni v naso druzbo.
V prvomajski Dnevni sobi gostimo Lidijo Jerkic, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, s katero se bomo pogovarjali o slovenski poti iz socializma v kapitalizem in o tem, kaj nam je ta prinesel ali odnesel. V kaksnih razmerah delajo Slovenci in kaj nam praznik dela sploh pomeni? Ali castimo delo ali nam 1. maj pomeni le dela prost dan?
Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljica je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem zivljenju znanega Mariborcana. Portret najvecjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljica je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem zivljenju znanega Mariborcana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledaliscnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribic. Toneta Partljica v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma obicajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljic je namrec clovek stevilnih talentov, znanj in poklicev: bil je ucitelj, novinar, pisatelj, gledaliski dramaturg, umetniski vodja gledalisca, gledaliski reziser, predsednik Bralne znacke in Drustva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v drzavnem zboru. Od zacetka pa vse do danes je tudi clan organizacijskega odbora Borstnikovega srecanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliskih iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in
V oddaji se bomo posvetili nekaj primerom iz zgodovine slovenske knjizevnosti, v katerih so se romani oziroma njihovi avtorji znasli v sodnih dvoranah, pred represivnimi organi, obtozeni so bili oziroma so – plagiatorstva. Govorili bomo o 'kvazirealnosti', 'plagiatu' in 'medbesedilnosti'. Urednica oddaje: Nina Jerman
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojcevski ze vrsto let zivi v Celju. Po koncani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski studij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko zilico. Nastopa z najvecjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaskega umetniskega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
Z raznoliko druscino pasem psov smo se druzili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovcarje. Prelistali smo knjigo 'Narava ve', ki jo je v sodelovanju z zalozbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj zivali, Tone Partljic. Z njo zeli pri otrocih spodbuditi ljubezen do zivali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, ze zacela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi se ne. S sajenjem plodovk pa se odlasa. KO SADIMO PARADIZNIKE Preden bomo paradiznike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradiznik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinovic s Kmetijskega instituta Slovenije. OPRASEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaski Slatini lahko obcudujemo eno najbogatejsih zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so ze skoraj 90 let stari primerki, med povprecno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjsi na svetu. S skrbnico, gospo Lucko, spoznamo oprasevanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kaksen kvadratni meter povrsine, to upostevajmo ob sajenju. Pobiramo mocne listne peclje, ki so uzitni do zacetka poletja, kasneje je v njih prevec oksalne kisline. Mateja Res z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje skodljivcev na vrtu, iz socnih stebelc pa pricara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v zivo, v petek ob 17.20 na TVS1.
V peklenskih razmerah so ljudje z druzbenega roba gradili boljsi svet. Ceprav je zivljenje zdaj lazje, bi rudarji spet sli v rudniske rove. Industrijska revolucija je temeljila na tezkem fizicnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizicno mocan delavec, ki je s svojim fizicnim delom prezivljal druzino, je bil simbol pravega moskega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogocalo splosni druzbeni napredek. Garasko delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za prezivetje zahtevale mocne posameznike in se mocnejso skupnost. Ljudje z druzbenega in socialnega roba, ki v zivljenju niso imeli veliko moznosti izbire, so zase in za druge zgradili lepsi in boljsi svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanizarica spoznamo vse znacilnosti rudarskega zivljenja, zgodba pa je se zacinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je prezivel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil vec kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogocal boljse zivljenje rudarskim druzinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega nacina zivljenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejsemu lazjemu in lepsemu zivljenju na bolje placanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame.
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Film Skupaj nas na zacetku uvede v uteceno zivljenje funkcionalne, vendar neklasicne druzine: najstnica Mia srecno zivi s svojim ocetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonicno skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v sirsi druzini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje se lahko zivela skupaj. Film Marka Santica na svez in obcuten nacin prikazuje druzinske odnose znotraj nekonvencionalne druzine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinasajo zamolcevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da clovek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno zivi v razlicnih skupnostih.
Cast
Ivo Ban, Primoz Bezjak, Silva Cusin, Nadja Debeljak, Tomi Janezic, Olga Kacijan, Jernej Sugman
Sezona pocitnic je pred vrati, tako smo se posvetili pocitniskim vozilom, najprej avtodomom. Poklepetali smo s servisnim svetovalcem o tem, katere okvare pogosto povzrocijo avtodomarji zacetniki. Sklopke namrec se zdalec niso edina tezava. Na primeru dacie jogger, opremljene s posteljo in sotorom, smo preverili, kje v Sloveniji smemo prespati v avtu izven kampa oziroma kje smemo kampirati. Postelje pa smo lahko delezni tudi v priljubljenem terencu dacia duster, preizkusili smo predstavnika nove generacije, ki ga uporabljajo tudi gorski resevalci.
Komicna drama. Wanda je petintridesetletna Poljakinja, zaposlena kot negovalka pri svicarski druzini z obolelim in slabo pokretnim sedemdesetletnikom Josephom. Josephova druzina zivi v vili poleg jezera in Wanda je z njo od jutra do vecera. Vcasih se ponoci . Druzina nepogresljivo Wando vzame za svojo, Josephova zena Elsa potrebuje Wandino pomoc in mlajsi sin Gregi se vanjo zagleda. Delo, ki ga Wanda opravlja pri tej druzini, je slabo placano, a vseeno nanese dovolj, da pomaga svoji druzini na Poljskem. Ko se izkaze, da Joseph poleg redne bolnisnicne oskrbe potrebuje tudi spolno potesitev, Wanda za doplacilo privoli tudi v to. Potem pa nepricakovano zanosi .
Cast
Agnieszka Grochowska, Marthe Keller, André Jung, Birgit Minichmayr, Jacob Matschenz, Anatole Taubman, Cezary Pazura
Odkar se je rodila zdaj ze ponarodela uspesnica 'Bolje biti pijan nego star', je preteklo 32 let. Vmes so se zgodile strasne stvari, a pesem osemnajstletnika, ki jo je zlozil v vojski, ostaja. In z njo okus prve zaljubljenosti, ki bo najbrz vedno enak. Plavi orkestar, zadnji dinozaver v regiji, je ponovno na turneji, gost Vesne Milek pa je frontman in skladatelj Sasa Losic.
Videotrak je video-glasbeni casovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobrazevalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo zeljam gledalcev vseh starostnih skupin. V vecurnem zivem in dinamicnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v zivo z razlicnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega zivljenja ljudi, in ponujamo najrazlicnejse vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domace lekarne do predstavljanj osupljivih zivljenjskih usod, vrtickarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s cimer v zivi program vnasamo se vec lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upostevajoc delez televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestiznejsih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljso zabavno TV-oddajo.
Ko so se v podjetju Cult pred vec kot 20 leti odlocili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim stevilni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali ze vec kot 20.000, z njihovimi sportnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel se en podvig – predstavili so novo sportno elektricno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja vec slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil mocan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe elektricnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, se naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja ze na tisoce postarjev v osmih evropskih drzavah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Gost oddaje, ki jo vodi Karin Sabadin, je kantavtor Adi Smolar. Spregovoril bo o delu kot vrednoti, o tem, zakaj je nekoc pustil redno sluzbo in odsel na tvegano pot samostojnega umetnika in tudi o tem, ali se v Sloveniji da od postenega dela dostojno ziveti.
Akademski slikarJoze Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vuckom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in politicnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal ze vec kot 10 tisoc karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejsih in pomembnejsih ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah zeli presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseze tudi s pomocjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovastvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nozev. V Saleski dolini so odkrili premog pred vec kot 250 leti, za zacetek premogovnistva pa velja leto 1875. Takrat so namrec na globini vec kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem prica Muzej premogovnistva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi storklje, ki se vracajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi ze petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Pralni stroj ozame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo se marsikje – tako v vsakdanjem zivljenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno teznost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljsem bivanju astronavtov v vesolju preprecili izgubo njihove misicne mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga resuje tudi zivljenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bliznji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Slovenska arhitekturna dediscina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepsega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporocilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hisa za pet svobodnih duhov, navdihujoc projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hisi iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizcrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec nasega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelisca, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlacni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priloznost obiskati minulo poletje.
Vabimo vas k ogledu letnega tekmovanja v hokeju, ki poteka v organizaciji Mednarodne hokejske zveze. Divizija 1 je razdeljena na skupini A in B, v vsaki skupini pa se bo pomerilo po pet mostev.
Vabimo vas k ogledu letnega tekmovanja v hokeju, ki poteka v organizaciji Mednarodne hokejske zveze. Divizija 1 je razdeljena na skupini A in B, v vsaki skupini pa se bo pomerilo po pet mostev.
V zacetku devetdesetih let prejsnjega stoletja se je v nekdanji Jugoslaviji razplamtela vojna. Divjalo je unicenje, ljudje so se bili prisiljeni razseliti, agresorji so vzpostavili celo nezaslisana koncentracijska taborisca in zagresili mnozicne poboje. V zadregi, saj nasilju nikakor ni bilo videti konca, je Varnostni svet Zdruzenih narodov leta 1993 po vzoru Nürnberskih procesov ustanovil Mednarodno sodisce za vojne zlocine na obmocju nekdanje Jugoslavije s sedezem v Haagu. Dokumentarna serija v dveh delih razkrije, kako je sodisce sprva delovalo brez nujnih financnih sredstev in kadrovsko podhranjeno, soditi pa je uspelo le manj pomembnim zlocincem. Naposled pa so se morali pred njim zagovarjati tudi snovalci balkanske morije: Slobodan Milosevic, Radovan Karadzic in Ratko Mladic. THE COURT, YUGOSLAVIA'S WAR ON TRIAL / KRIEG VOR GERICHT – DIE JUGOSLAWIEN-PROZESSE / Nemcija, Ceska / 2021 /
V zacetku devetdesetih let prejsnjega stoletja se je v nekdanji Jugoslaviji razplamtela vojna. Divjalo je unicenje, ljudje so se bili prisiljeni razseliti, agresorji so vzpostavili celo nezaslisana koncentracijska taborisca in zagresili mnozicne poboje. V zadregi, saj nasilju nikakor ni bilo videti konca, je Varnostni svet Zdruzenih narodov leta 1993 po vzoru Nürnberskih procesov ustanovil Mednarodno sodisce za vojne zlocine na obmocju nekdanje Jugoslavije s sedezem v Haagu. Dokumentarna serija v dveh delih razkrije, kako je sodisce sprva delovalo brez nujnih financnih sredstev in kadrovsko podhranjeno, soditi pa je uspelo le manj pomembnim zlocincem. Naposled pa so se morali pred njim zagovarjati tudi snovalci balkanske morije: Slobodan Milosevic, Radovan Karadzic in Ratko Mladic. THE COURT, YUGOSLAVIA'S WAR ON TRIAL / KRIEG VOR GERICHT – DIE JUGOSLAWIEN-PROZESSE / Nemcija, Ceska / 2021 /
Mozaicni izbor najboljsih svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljse od Dobrega jutra je – Najboljse jutro! Vsak teden premisljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljse jutro!
Spomine tokrat obujata sestricni Marija Mikacic Turnsek in Sonja Maister. Pripoved zdaj ze pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega oceta, Antona Znidersica, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil se veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet cebelar in pomemben reformator nasega cebelarstva eden najvecjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi tezav je Anton Znidersic preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odsla tudi njegova druzina. Bil je eden najuglednejsih slovenskih industrialcev tedanjega casa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Zito. Stiri hcerke Antona Znidersica so imele izjemno zanimive zivljenjske poti. Najstarejsa Ema je leta 1922 z mozem v Mariboru ustanovila tovarno cokolade in kakava Mirim, potem pa se velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kras. Njena hci Sonja je bila porocena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hcerka Danica se je porocila z gradbenim inzenirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal nas prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajsa, Alenka, se je porocila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikacicem iz ugledne splitske druzine, Marija Mikacic Turnsek pa je njuna hci.
